Se spomnite, ko so se punce iz SATC zabavale v mestu angelov in je Samantha, med enim od mnogih chat brunchov, privlekla na plano Fendijevo baguettko za 3000 dolarjev. No, ona je dala 150 ameriških zelencev in počutila se je bajno, kot rada reče. Miranda je nevoljno zatrdila, da ne mara ponaredkov ampak who cares, vse kar je pomembno je zunanjost. Samantha in Carrie kmalu ugotovita, da ni samo zunanjost. Torbice ovite v plastične vrečke so pri Fendi dilerju izgledale ceneno in žalostno in Carrie je pozneje dobro utemeljila, da pri originalni torbici veš, da je unikat in si misliš, da je narejena zate. OK, bodimo realni, SATC je SATC, torbice Fendi pa delajo na Kitajskem, a vseeno.
Kaj nas torej žene k nakupu ponaredkov (in naj bodo torbice prispodoba za njih)? Če pustimo ob strani moralno sporno dejanje, zaradi katerega bi vas na pariških ulicah celo kaznovali (mimogrede, ste slišali tisti beneški mit, da v Benetkah največ LV torbic prodajo ponoči, ob hotelih s petimi zvezdicami?), bi se vašega okamenelega srca lahko dotaknilo dejstvo, da gre za izdelke črnega trga, ki jih največkrat izdelujejo majhni otroci, ki besede Burberry še črkovati ne znajo, in da ponaredki čez lužo vsako leto povzročijo za pol milijona brezposelnih. Torej kaj dobite, ko boste septembra v službo začele zibati Chanelovo 2.55? Občutek večvrednosti in luksuza? Rdeča lučka bi sedaj zasvetila, če bi bili na kvizu. Velika napaka ponaredkov je to, da so, no pač, ponarejeni. LV torbice kar naenkrat dobijo oznake LU, ampak to punc sploh ne moti, saj ima LV pas. Hja, največji problem je seveda to, da tudi če so ponaredki blazno dobri, naredijo vse okoli sebe ponarejeno. Pol Ljubljane tako nosi Tally Weijl kavbojke in LV torbo. V praksi to izpade ceneno, žal, tudi na Italijankah obutih v Nike superge in z originalnimi LV torbicami. Drugi problem so cene. Nekateri ponaredki znajo biti dragi (tisti v trgovinah z originalnimi cenami pa sploh) in žalostno je, če boste zanj odšteli več kot sto evrov. Ste slišali, sto evrov!? Za ta denar dobite že dobro originalno torbico, ki sicer ni iz Milana ali Pariza, ampak kdo pravi, da lepe torbice dobite samo tam. Še več, celo slovenske oblikovalce si lahko privoščite (razen Grošljeve, seveda). In nazadnje kvaliteta. Pa kaj, reče soseda, ob naslednjem potovanju pa novo in drugi model. No, tukaj dragi moji je največji problem. Če malo izračunate, hitro ugotovite, da boste za ponaredke na nekaj potovanjih zmetali več denarja kot za nakup ene originalne, da o potrošniški noti in okoljskem grehu ne govorim.
Kaj je torej rešitev? Zdaj se bom sicer ugriznil v jezik, ampak gospodična Zara in gospodič H&M vas vabijo. Poleg copy-paste kosov dizajnerskih kolekcij v Zari, v H&M že nekaj sezon sodelujejo z znanimi oblikovalci (mimogrede, letos H&M sodeluje z Lanvinom) in če ste bili malo strategi in dobro uporabili komolce imate v omarah od Jimmy Choo čevljev do Viktor&Rolf srajce. In čeprav boste za kose z dizajnerskim podpisom in H&M pentljo odšeli malce več kot za dobre ponaredke, bo občutek mnogo boljši, verjemite. P.S. Pravkar dobil SMS iz Istanbula. Burberry trenčkoti po 40 evrov na voljo v vsej barvni paleti. Okej, priznam, hočem jih videti! Samo videti.
photo by Tommy Ton via Jak & Jil
September 3, 2010
Se strinjam. Kupovanje ponaredkov je gnusno zavržno dejanje, ki človeka napravi vrstnikom enakovrednega in všečnega. S tem dejstvom trdno v mislih sem kupoval svoje turško-italijansko-kitajske wayfarerke (okrog 7 €, odkupil sem se s tem, da so apgrejdane s korekcijskimi lečami za 120 €).
@Dinozaver Ti si ziher redni all inclusive dopustnik
Žal samo po duši.
Popolnoma enake misli mi hodijo po glavi. Najhuje je, ker se Tjlivejl z LV sprehaja z vso samozavestjo in prepričanostjo, da je nekaj posebnega in edinstvenega. Še huje pa je, ker so te LV takooo zelo slabo ponarejene, da jo uočiš že od daleč + dioptrija. Od prvega septembra mi je slabo, ko se sprehajam po mestu.
Original v Italiji stane (le) 485,00 eur. To so potem 4 ponaredki : 1 original. Kar je precej ugodno razmerje.
Ahhh, ponaredke ponavadi nosijo tiste z ponarejenimi platinastimi laski, ponarejenimi plastičnimi nohti, ponarejenim tenom. Pa je seveda obvezna tudi ponarejena taška. In ponarejenčkom ne gre na zavest trkat, ker ne slišijo (ker poslušajo na črno kopirano glasbo na Ajdpodu, ki je padel s kamjona). Kar se pa Zar&Co. tiče kupujem bazične zadeve po dobrem pretipavanju, ogledovanju in branju etikete, ker iz slabega materiala slabo zašiti kokr-MJ kričijo do konca ulice in nazaj in mojemu očesu niso prijazni. Aja bajdevej H&M si je omislil Home linijo.
Plosk, plosk; Ekoas! Strinjam v celoti. Burberry trenčkot je na moji wish listi že nekaj časa in ne, tistega za 40 evrov si ne želim niti videti.
Toliko lepih, kvalitetnih, ne preveč dragih torbic, in toliko plehkih ljudi. Pa ko bi se vsaj pri torbicah končalo… Nikoli, ampak res nikoli v življenju se ne grem tega!
nikoli nisem imela nobene želje po kakšnih luksuznih znamkah. etiketa je etiketa, skrita je, razen če gre seveda z vuittonko, ki pa ni ravno višek lepote s tistim grdim LV vzorcem. nekaj drugega je kvaliteta, ampak znan brand tudi ne garantira le-te. seveda tukaj ne govorim o ponaredkih.
tudi če bi imela presežek denarja (pa ga nimam, ker sem študentka), si ne bi kupovala nekih blaznih firm. prav nil mi ne pomeni torba za več sto evričev, ker se torbe naveličam v enem letu. zato si raje kupim 2x na leto tako za 40€. hočem reči, ne gre vedno za tako črnobelo razmišljanje, a veš.
čeprav bi pa imela burberry trenč, to pa. (: s kavbojkami iz TW pa tudi ni nič narobe (še manj pa s supergami nike, to je pa ja kultna BZ), če najdeš tapravo cifro, si na psu. (:
se strinjam z soimenjakinjo Katjo
presenetila sem se da tudi v sloveniji imamo normalne bloge ki spadajo pod domeno modni
ker sem do zdaj vedno samo buljila v hrvaške 
vrjetno tudi zaradi tega ker sem sama dalmatinka 
no lepo sm se presenetil, i od znaj naprej je tvoj blog pod dnevni must have
kr se pa tiče ponaredkov..ne maram direktne ponaredke..ampak valentinova torbica z veliko rožo…sej veš o kateri govorim, mi je bila prelepa v rdeči barvi, dokler nisem videla ponaredka..ampak ponaredek z pridihom valentina, ki je velikoveliko lepši od originala..če se mene vpraša…tudi eno d&g fake tako imam…ker če črpaš inspiracijo od najboljših, se zgodi da učenec prekaša učitelja…
Koliko mi je znano izdelujejo originale in ponaredke v istih delavnicah. Vsaj za Italijanske znamke bi naj to veljalo.
@katja ampak ti si kupiš 2x na leto nekaj originalnega, kajne? In nisem rekel, da je s kavbojkami TW kaj narobe, le da tisti, ki jih ponavadi nosijo zibajo tudi ponaredke LV. Ker če si lahko privoščiš vuittonko, si lahko tudi recimo Dieselove kavbojke, ki pa so baje boljše od TW. Hm, čeprav, kaj pa če dobiš vuittonko za darilo?
@tania no ja, če niso direktni ponaredki, potem si v Zari
očitno more nekdo Valentinu poslati ponaredek!? 
glede slovenskih modnih blogov pa – hvala, ker vem, da sem “normalen” in mislim, da jih je pod Alpami še kar nekaj 
@romeno Kolikor je meni znano so ponekod iste delavnice, ampak niso isti materiali.
jaz nimam nobene torbice iz zare…resnično…kupim ih v Splitu na placu, ali pa v čisto nekih stranjskih trgovinah…
ker me je zara razočarala…že ene 2leti si nisem nič kupila v zari..edino kar si kupim in imam iz zare prav je plašč..
ja vrjetno ih je več..mislim blogov, ampak so zelo teško isledljivi
Čeprav ponarejanje modnih znamk obstaja že leeeeetaaaa (se spomnim očeta, ki so mu 1992. leta v Turčiji hoteli prodati Diorjevo svileno srajco, pa revež sploh ni vedel, kaj je to Dior), se mi zdi, da je to še en znak t. i. y generacije (ki ji, bojda, pripadam tudi sama) – vse, kar si samo malo zaželiš, dobiti TAKOJ in to po najnižji možni ceni (ali zastonj). Kje so še tisti časi, ko smo za izdelke blagovnih znamk šparali žepnine, vsak mesec veselo šteli in upali, da se nas bo še za rojstni dan kdo usmili in nam dal nekaj denarja namesto kakšne ponesrečene reči? Da smo potem lahko kupili eno navadno Benetton majico, ki je stala pičlih 3000 SIT? Današnji mulariji (in njihovim staršem tudi, roko na srce) je čisto vseeno, ali je reč original ali ponaredek – who cares, če si zaželim vuittonko, jo bom imela in pika. Pa tudi, če je ponaredek – še toliko bolje, bo vsaj ceneje, pa še ni mi treba nevemžekam odpotovati – šteje itak imidž!
Meni je sedaj, ko sem odrasla in zaslužim že nekaj več od štipendije, najboljši občutek predvsem to, da ponovno varčujem in varčujem – za eno lepo (unikatno) modno reč. Karkoli že to pač je – torbica, pas, majica, obleka. Po nekaj mesecih varčevanja in rasti neskončne želje … je občutek neverjeten! In tak nakup človeka resnično osreči. Tudi zato, ker je bilo v to vloženega nekaj truda. Y mularija (standardna) pa tega, da se je kdaj treba tudi malo potruditi, če želimo nekaj dobiti, nima v svojem sistemu.
Tania, namig za hrvaške bloge!
Jaz se ponaredkov ne dotaknem več. Če nimam dovolj denarja za LV oridžinal,potem tudi ponaredka ne bom nosila.
Imam pa eno izkušnjo s ponaredki (ja, se posipam s pepelom), ki je javno nisem še nikomur povedala, ker me je tako zelo sram.
Nekaj časa nazaj sem preko ene spletne strani naročila LV torbico (mlada in glupa) za 60USD, in čez nekaj časa namesto torbice dobim priporočeno pošto s carinske uprave, da so jo zasegli, o tem obvestili uradnega zastopnika LV za Slovenijo, ki se mora zdaj izjasniti ali bo proti meni vložil tožbo, jaz pa naj se izjasnim ali je blago original. Ja, seveda je original za 60 USD. Na koncu nisem dobila ne torbice, ne denarja nazaj, ker kitajcev seveda ni prav nič brigala EU zakonodaja in so trdili, da se kaj takega ni še nikoli zgodilo in so bili presenečeni. Na koncu so torbico uničili, jaz sem bila prav srečna,da me ni še kakšna tožba odletela.
No, pa sem javno priznala. In še vedno me je sram.
@matilda
ih odvisno kakšne imaš rada..ampak na uzoru na tujke, ih ima ker neki…čeprav ih je večina bolj stilskih i ne toliko modnih..se najde tu in tam kakšna ideja…
mislim ne vem če lahko delam reklamo tukaj..ampak upam da lahko..
zanimiva študentka z po mojem menju zelo istančanim ukusom za detajle
http://www.guerrillagirl.net/
dve dalmatinki
http://chocoholicsstyle.blogspot.com/
butterfly307.blogspot.com
ena zagrebčanka…res da je wanna be famous, ampak je sem pa tem kr zanimivo za pogledat
http://ar-ar.blog.hr/
pa še ena..ki res da ima kr hud stil meni
http://thestylewonderland.blogspot.com/
in seveda…eden od meni najljubših.. koliko toliko modnih blogov
http://bgdstyle.blogspot.com/
ma ih je še..ampak mislim da ni toliko vredno ogleda:)
Hvala! Tako rada brskam po novih vrtovih:D