VERTIGO

photo by Andreas Öhlund

Da boste vedeli, da tedni mode niso vedno oh-in-sploh, ker Milano je bil one big mess. Že prvi dan se je razširila neka čudna klima, kolekcije niso bile prav nič vau in pričakovanja za vse naslednje so bila zato trikrat višja. Prada mi je bila najprej všeč, dan kasneje pa niti ne več tako, novi manekenski obrazi so bili, khm, torej, g-r-d-i pač, in tudi princeske ter princi so razočarali z oživljanjem jesenskih kolekcij na betonu. Caroline in Daniel iz Stockholm Street Style sta božala objektive in živčno čivkala v švedščini, da sezona na ulici še ni bila tako slaba, čeprav je vsakič več obiskovalcev. In potem so se pred Etro šovom stepli še fotografi, ne boste verjeli, zaradi Anne Della Russo, in tisti Japončki so Taylor Tomasi potisnili neko rovtarsko japonsko torbico v roke in naj se zdaj dela, da je njena, samo za eno fotko, za nek katalog, in ubogi rdečelaski je uspelo izustiti samo: Oh God. Vse skupaj je spominjalo na eno tistih kičastih oddaj na italijanski televiziji pri katerih se je botoks ponesrečil – in ja, kaj se je zgodilo na Versaceju? – in po D&G šovu sem že skoraj obupal. Samo Anna Wintour se je ves teden zdela kot na kokainu, blažena in z ne tako kislim nasmeškom. Hja, mogoče je pa čas, da naslednjič puncam raje sledim v Pariz.

Let me just say that this time Milan Fashion Week felt like Kanye West’s debut collection aka what-the-hell-is-going-on-here. But there is always next season!