photo by Andreas Öhlund

Da boste vedeli, da tedni mode niso vedno oh-in-sploh, ker Milano je bil one big mess. Že prvi dan se je razširila neka čudna klima, kolekcije niso bile prav nič vau in pričakovanja za vse naslednje so bila zato trikrat višja. Prada mi je bila najprej všeč, dan kasneje pa niti ne več tako, novi manekenski obrazi so bili, khm, torej, g-r-d-i pač, in tudi princeske ter princi so razočarali z oživljanjem jesenskih kolekcij na betonu. Caroline in Daniel iz Stockholm Street Style sta božala objektive in živčno čivkala v švedščini, da sezona na ulici še ni bila tako slaba, čeprav je vsakič več obiskovalcev. In potem so se pred Etro šovom stepli še fotografi, ne boste verjeli, zaradi Anne Della Russo, in tisti Japončki so Taylor Tomasi potisnili neko rovtarsko japonsko torbico v roke in naj se zdaj dela, da je njena, samo za eno fotko, za nek katalog, in ubogi rdečelaski je uspelo izustiti samo: Oh God. Vse skupaj je spominjalo na eno tistih kičastih oddaj na italijanski televiziji pri katerih se je botoks ponesrečil – in ja, kaj se je zgodilo na Versaceju? – in po D&G šovu sem že skoraj obupal. Samo Anna Wintour se je ves teden zdela kot na kokainu, blažena in z ne tako kislim nasmeškom. Hja, mogoče je pa čas, da naslednjič puncam raje sledim v Pariz.

Let me just say that this time Milan Fashion Week felt like Kanye West’s debut collection aka what-the-hell-is-going-on-here. But there is always next season!

Kako diši Ljubljana konec avgusta?

These dog days are perfect to read about Hedi Slimane’s latest urban crush. The summer issue of Man About Town curated by ex-first man of Dior Homme is so f*cking good that I want to smash my head through the magazine and live inside it forever. You should start reading it in the middle with Chandler Burr’s story about the scent of L.A. » … LA smells aspirational. Dicken’s LA novel would be Heightened Expectations. Everyone has his or her metropolitan loves and loathings. In casual conversation LA usually falls into the latter category. ”Oh God, LA” at once telegraphs intimacy with the movie industry and being above it. Pretension on steroids. … One of the crucial scents of Los Angeles is a scent that everyone knows but almost no one can identify. The scent the highway wind blows off my left arm as the sun warms it is the scent of 3-methylcyclopentadecanone. This molecule’s common name is muscone, and its sun-warmed clean skin scent is wonderful, subtle, sensual in the most calming way. Buddhism as a smell. … «

Juhej, fante sem uspel pretihotapiti v ELLE. Moj trač dnevnik s pariškega tedna moške mode najdete v čisto sveži septembrski številki.

DJs are still saving our lifes and I totally have answer on what-would-you-like-to-be-in-your-next-life question. Disc jockey is first on the list – right before Karlie Kloss’s legs – and I would totally enjoy making show tunes. Let’s party the runway. My top 5 tracks from menswear shows: Hanni El Khatib – You Rascal You, Talking Heads – I Zimbra, The Rapture – How Deep is Your Love, Vacationer – Trip, Daft Punk – The Brainwasher.

Junij se je začel na nepravi dan – že cel dan se počutim kot med gledanjem filma Somewhere – in če bi se mi med prste zataknila še najnovejša številka revije Bad Day s Sofio Coppolo na naslovnici bi bil dan, hm, popoln. Kaj ni krasno, ko revija, ki je pravkar prišla iz tiskarne, izgleda kot da šla že čez najmanj deset parov rok? Sprano in s tem end-of-summer videzom. In pogrešal sem ta National Geographic format. Rabim pivo in novo revijo brez kiča.

photo via thank you, ok

June 1, 2011 / PULP FICTION